Uglaševanje
Klavir ali pianino je priporočljivo uglasiti vsaj enkrat letno v koncertnih dvoranah pa vedno tik pred nastopom. Dlje kot klavir ostane brez uglasitve, več časa in truda bo potrebnega, da ga tehnik ponovno uglasi. Ko je klavir le nekoliko uglašen, izgubi žarečo tonsko kakovost, ki je značilna za sveže uglašen klavir, razglašeni instrumenti pa so ponavadi neprijetni za igranje in poslušanje.
Ključ za uglaševanje in dušilna zagozda sta glavni orodji, ki jih uporablja klavirski tehnik. Poleg tega pa se za doseganje boljših rezultatov uporabljajo še elektronski uglaševalci.
Klavir se razglasi predvsem zaradi sprememb vlažnosti in temperature. Da bi vaš instrument kar se da dolgo obdržal dober glas, poskrbite za primerno (konstantno) vlago in temperaturo v prostoru, kjer se nahaja.
Intoniranje
Kladivca klavirja se s časom strdijo, saj se filc stisne ob večkratnem udarcu. Prav tako tvorijo utore na mestih stika s strunami. Trša kladivca proizvajajo svetlejši ton, ki lahko sčasoma postane oster in moteč. Klavirski tehnik lahko zmehča kladiva s pomočjo posebnih orodij, imenovanih igle za intoniranje. Včasih uporabljajo tudi posebna sredstva za utrjevanje, kadar so kladiva preveč mehka. V obeh primerih je pomemben cilj enakomerna kakovost tona na klavirju, saj kladiva niso uporabljena z enako frekvenco in se ponavadi obrabljajo neenakomerno.
Sčasoma strune naredijo utore na površino kladivca. Ko ti postanejo dovolj globoki, glava kladiva pa je toliko sploščena, se na tem mestu zbrusi kladivca in obnovi prvotno obliko. Ta postopek se lahko ponovi večkrat, dokler na kladivcih ne ostane dovolj filca za novo brušenje in jih je potrebno zamenjati.
Regulacija mehanike
Sčasoma se odzivnost klavirske mehanike navadno zmanjšuje zaradi stiskanja klobučevine, upogibanja lesa in drugih vrst obrabe. Usposobljen tehnik jo lahko obnovi do optimalne natančnosti, in sicer v postopku, ki se imenuje regulacija. Ta postopek vključuje prilagoditve, od vrtenja majhnega vijaka do brušenja lesene površine. Številni novi klavirji niso popolnoma regulirani, ko jih sprostijo iz tovarne, ali hitro izgubijo regulacijo, ko se preselijo v svoj novi dom, saj so pogoji doma ali v trgovini različni.
Cilj regulacije je, da dotik in zvok klavirja postane skladen v vseh notah. S tem pianistu omogoči udobno
doseganje najširšega možnega obsega dinamike in odzivanje tipk tudi na najhitrejše ali najbolj subtilne gibe.
Klavir lahko zahteva več vrst regulacije. Najpomembnejše vključujejo regulacijo uteži, spust kladiva, regulacijo vzmeti, regulacijo dušilca, regulacija višine tipk…